Križanke so bile zgrajene kot obsežen samostanski kompleks. Bile so sedež nemškega viteškega reda, ki se je v Ljubljani naselil kmalu po sredini 13. stoletja. Prvotno zgodnjegotsko Križevniško cerkev je v zacetku 18. stoletja nadomestila barocna stavba Italijana Domenica Rossija. Po drugi svetovni vojni so oblasti redovnike izselile in Križanke dodelile Ljubljanskemu festivalu ter Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo.

Osemdesetletnemu Plecniku so zaupali prenovo, ki jo je izvedel v letih od 1952 do 1956 in se pri njej zgledoval po nacelih renesancnih arhitektov. V samostanski zid je dal vgraditi vrsto oken in tako omogocil pogled v notranjost. Ob cerkvi je uredil prostor, kjer so razstavljeni arheološki ostanki. Peklensko dvorišce za cerkvijo je predvidel za komorne prireditve in izvirno oblikoval tlak ter zanimive stenske svetilke na fasadah atrija. Njegova ucenca Anton Bitenc in Viktor Molka sta na samostanskem vrtu uredila poletno gledališce, sam pa je uredil gostinski lokal na glavnem dvorišcu.

Poletno gledališce v Križankah je najbolj priljubljeno ljubljansko koncertno prizorišce na prostem. Zaradi svoje lege v središcu mesta, pa tudi akusticnosti, se v poletnem gledališcu, ki ga pred vremenom šciti gibljiva platnena streha, odvijajo predvsem izbrani glasbeni dogodki.